Raziskuj muzej krščanstva na slovenskem

Procesijski križ z motivi Križanega, Boga Očeta na vrhu, sv. Alojzija? na levi, sv. Roka na desni in spodaj motiv Žalostne Matere Božje. Na drugi strani so motivi: sv. Hubert ? in štirih Evangelistov. Križ je okrašen z osmimi osmerokotnimi steklenimi pridatki na eni in tudi na drugi strani. 

Relikvijski naprsni križ (pektoral) stiškega opata Gerarda Maierja, ki ga je izdelal Wilhelm Rauscher, Fulda. Srebrn križec, ki se na krakih polkrožno in s po tremi medeninastimi bucnami zaključi. Po površini ga krasi reliefno oblikovana in filigransko natančno izdelana dekoracija iz rastlinskih vitic in kroglic. Na licu je vdelanih šest dragih kamnov. V križu je zadaj na sečišču krakov prostorček za relikvijo (danes manjkajoča), lahko govorimo o relikvijskem naprsnem križu. Na križcu je tudi masivna verižica z zaponko, da si predstojnik samostana križ zapne na gumb. 

Kovinski, dvojni, relikviarijski križ. Spodnji del korpusa odbit, spodnji del križa manjka. Korpus je pritrjen na leseno osnovo, ki je vstavljena v kovinski zgornji križ. V ležišču prečnega kraka spodnjega križa se nahajajo relikvije sv. Sare, sv. Ulrika, sv. Sabine in sv. Petra. Ena relikvija je brez napisnega lista, ena relikvija pa manjka. V navpičnem kraku manjkajo vse relikvije. Ohranjenih je pet relikvij: Sara, Ulrich, NN, Sabina, Petrus.

Karavaka bakren križec imenovan tudi lorenski ali španski križ.  Na vrhu ima ohranjen obroček za vrvico. Križec z dvema prečkama in s črkami ali krajšimi zapisi v obliki žegnov na njem je ščitil proti boleznim, kugi, uporabljali so ga za plodnost v zakonu, dobre letine. Na averu je varianta Zaharijevega žegna (blagoslova), ki je sestavljen iz osemnajstih črk, med katere je vstavljenih sedem križcev. Legendarno izročilo pripisuje njegov izvor različnim osebam z imenom Zaharija, med katerimi je najpomembnejši papež Zaharija (714-752). Dokazano je, da se je ta napis na svetinjicah, pri nas tudi na križu, začel pojavljati sredi 17. stoletja. Vsak križec in črka predstavljata celoten stavek, včasih tudi odlomke iz psalmov in evangelijev. Besedilo kaže, da je bilo namenjeno obrambi pred kugo. Na reveru je t.i. Benediktov blagoslov, na navpičnem in vodoravnih krakih križa. Po tradiciji naj bi ga vpeljal papež Leo IX. in naj bi vernika čuval pred vsemi demoni in boleznimi. Napisi v črkovnih vrstah se pojavljajo predvsem na Benediktovih svetinjicah.

Bronast oltarni križ iz druge četrtine 18. stoletja. Zvonast podstavek je členjen s pasovi in je okrašen s srebrnimi aplikami rokokojskih kartuš in cvetnih kit. Na visokem križu, obitem z apliciranimi rokajami, mrežami in trakastim prepletom, je pritrjena drobna plastika Križanega. Na hrbtni strani sporoča vgraviran napis ime darovalca grofa Antona Kolowrata. 

V štirih poljih stopničasto dvignjene štirilistne noge so vgravirana orodja Kristusovega trpljenja in Veronikin prt. V stožčasto poligonalno steblo je vrezana letnica 1681, ki jo najdemo tudi na vmesnem členu pod poznogotskim nodusom v obliki potlačene krogle z nakazanimi rotuli (rombastimi polji). Enak vmesni člen nad nodusom nosi križ s trilistno zaključenimi kraki. Iz nodusa izhajata dve vejam podobni opori za asistenčni figuri upodobitve Križanja, za miniaturni plastiki Marije in sv. Janeza Evangelista. V sečišču krakov križa je pritrjen kipec Križanega. Zaključki krakov so okrašeni z velikimi steklenimi kamni, okrasnima kroglicama (ena manjka) in napisnim trakom INRI. Morda lahko v zavihku prta, ki ovija Kristusova ledja, še vidimo sledi poznogotskega ekspresionizma, medtem ko sta kipca Marije in sv. Janeza Evangelista toga, nerazgibana v drži in manj izrazita. Hrbtna stran križa je okrašena z vgravirano stilizirano rastlinsko listno vejico in štirimi rozetami. V križu je na hrbtni strani shranjenih deset relikvij brez oznak, vdelanih v čipkasto okrasje iz kovinskih niti. Križ je zasnovan in izveden v poznogotski tradiciji, ki se ji izdelovalci še v drugi polovici 17. stoletja niso odrekli in je niso presegli, kakor kažejo tudi drugi podobni ohranjeni križi iz tega obdobja. Na nogi je vrezan napis iz časa obnove križa: RENO VA TUM 1831. Relikviarije v obliki križa najdemo v več funkcijah: kot procesijske, oltarne, stoječe in kot naprsne križe. 10 relikvij je brez napisnih listkov.