Raziskuj muzej krščanstva na slovenskem
Med kiparskimi deli so najstarejši trije rimski nagrobniki, najdeni na območju stiškega samostana. Muzej je pred leti kupil leseni gotski kip sv. Marjete, ki je bil izdelan okoli leta 1389. Iz 15. stoletja so reliefna upodobitev Marije, ki je bila nekdaj del prizora Jezusovega rojstva, Sočutna (Pietà) iz župnije Senožeče ter kamniti torzo neznanega svetnika, ki naj bi ga za stiški samostan izdelal kipar iz ljubljanske kiparske delavnice.
Iz baroka po kvaliteti izstopajo imenitni celopostavni kipi svetnic in svetnikov z nekdanjega glavnega oltarja v uršulinski cerkvi v Škofji Loki. Okoli leta 1789 jih je izdelal v Podbrezju živeči Peter Žiwobski. Med deli iz 19. stoletja naj omenimo predvsem mavčni kip mariborskega škofa Antona Martina Slomška, ki ga je v pomanjšanem merilu izdelal kipar Franc Ksaver Zajec leta 1880 kot spominek ob postavitvi Slomškovega nagrobnika v mariborski stolnici. Kiparstvo 20. stoletja je zastopano z deli Franceta Kralja (osnutek za glavni oltar v cerkvi sv. Jurija v Selah pri Žužemberku, okoli 1919, Vstali Kristus, okoli 1923, Marija na prestolu, 1930), Franceta Goršeta (škof Friderik Irenej Baraga, osnutek za Baragov kip pred župnijsko cerkvijo v Trebnjem, 1978, Mala Terezika Deteta Jezusa, 1953, Sv. Jakob, 1956, spominska medalja z upodobitvijo dr. Antona Korošca) in Ivana Zajca (Marija z Detetom na prestolu).
Na pravokotnem, po prednjih vogalih porezanem podstavku, sta upodobljeni glavi misijonarjev. Izraza obrazev sta resna, mrka, z izrazito poudarjenimi obrvmi, nosom in ličnicami. Oba imata dolgi bradi in pokrivala. V sredini nad glavama se dviguje križ. Signirano levo na rami G. Kolbic.
Kip Sv. Marjeta je solidno delo 14. stoletja. Svetnica je oblečena v obleko, ki je prepasana visoko v pasu. Ogrnjena je v ogrinjalo, ki ji pada čez njeno levo roko in se pri tleh guba. Pod levo roko, ki je v komolcu pokrčena in dvignjena, vidimo fragment zmaja - svetničinega atributa. Po ustnem izročilu gotska plastika izvira iz župnije Planina na Vipavskem.
Ekspresivna upodobitev s Kristusovo glavo na sredini. Pod njo se nahajajo tri ženske glave. Plastika bi lahko prikazovala eno od postaj križevega pota, ko Jezus na poti trpljenja sreča jeruzalemske žene. Na hrbtu je vrezana signatura JARM 84.
Moderna upodobitev Žalostne Matere božje (Pietà) z ekspresivno podobo mrtvega Kristusa. Na hrbtu je vrezana signatura JARM 01.
Masivna plastika Kristusa, ki kleči in visoko dviguje roke. Motiv nakazuje dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje slovenskega prebivalstva, še posebej na Kočevskem. Na hrbtni strani je vrezana signatura JARM 95.
Žalostna Mati božja je del križanja. Sodi med kvalitetne baročne izdelke iz delavnice dolenjsko-posavskega mojstra, ki so v našem kulturnem prostoru redko ohranjene.
V spomin Bruna Stare, Milena Andrejka Stare in Vera Laniak, roj. Andrejka (družine Lehming, Laniak, Friedman).
Kvalitetno zgodnjebaročno in ekspresivno delo.
V spomin Bruna Stare, Milena Andrejka Stare in Vera Laniak, roj. Andrejka (družine Lehming, Laniak, Friedman).
Kvalitetno poznobaročno delo slovenske rezbarske delavnice, ki je dobro obvladala anatomijo človeškega telesa, tehniko polihromacije in zlatenja ter z načinom obdelave obraza vtisnila kipu individualen izraz. Podobno kvalitetnih del tega obdobja je v našem kulturnem prostoru malo.
V spomin Bruna Stare, Milena Andrejka Stare in Vera Laniak, roj. Andrejka (družine Lehming, Laniak, Friedman).